asss

Anthropology Student Sessions

Sreda, 13.3.2013 ob 18.00

Tokrat se bomo ob ogledu filma Walk on! Shun Ning Road! skupaj potepali po ulicah Hong Konga. Po filmu bo sledila še kratka predstavitev s fotografijami in filmčki. Govora bo predvsem o gentrifikaciji v predelu Kowloon. Nekoč je bil ta del mesta predvsem delavska četrt, z močnimi povezavami znotraj skupnosti, vendar vse bolj postaja teren nepremičninskih špekulacij velekapitala, ki podirajo vzpostavljene strategije preživetja znotraj četrti. 

V Hong Kongu že dolgo ni več izvozne industrije, tovarne pa so že več let spremenjene v pisarne in ateljeje. Čeprav je še vedno eno najpomembnejših finančnih vozlišč v Vzhodni Aziji, je gospodarsko, glede energetske infrastrukture in hrane, popolnoma vezan na Kitajsko. Postal je izletniška in nakupovalna oaza za premožnejše Kitajce, ki tam najdejo vse luksuzne artikle, ki so na Kitajskem visoko obdavčeni. Kljub temu, da je v Hong Kongu svoboda govora zagotovljena, mesto ni demokracija (niti predstavniška ne). Na oblasti je od komunistične partije požegnana plutokratska elita, ki mesto vodi v interesu kapitala. Obljubljeni nektar njihovih neoliberalnih politik pa vse redkeje kaplja do njihovih revnejših someščanov ...

Vabljene in vabljeni!

Za dodatne informacije ali prispevanje idej, predlogov, nas kontaktirajte na:
ass.collective10@gmail.com 
ali nas obiščite na: http://anthropologystudentssessions.blogspot.com/

angart

AngartFilm

Četrtek, 14.3.2013 ob 20:00 h

V četrtek, 14.3.2013 ob 20:00 h, bomo na dogodku AgartFilm v Infoshopu na Metelkovi pokazali primere dobre prakse vzpostavljanja sistema alternativne ekonomije v sodelovanju z brezdomnimi. Luna Jurančič Šribar bo predstavila projekt Posredovalnice rabljenih predmetov Stara roba, nova raba. Prikazan bo tudi film o projektu režiserja Braneta Bitenca. Primož Časl bo predstavil vizualno raziskovalno gradivo brezdomnih uporabnikov Društva Kralji ulice. Ogledali si bomo antropološki dokumentarni film Benefit za Šutko, ki etnografira zbiranje sredstev za prenovo OŠ v Šutki, romski občini na obrobju Skopja, leta 2010. Filip Jakubec, slovaški etnolog in etnomuzikolog bo na podlagi svoje raziskovalne naloge govoril o brezdomstvu v slovaški Nitri.

Kratek povzetek:

English
The first part of the presentation will discuss in a nutshell about the development of the social situation in the Slovak Republic before and after 1989, when there was a change in the political system and the consequent decline of social security and a massive increase of poverty. There are not any systematic researches about homelessness in Nitra so far. The second part of the presentation will deal with some specific partial results of still ongoing research of homelessness in the town of Nitra. In the second part there will be briefly outlined: what groups homeless people are creating in Nitra, locations where they are mostly seen and why they are there, to clarify the causes of homelessness in Nitra (objective and subjective causes), description of facilities that serve the homeless and range of their services.

Slovak
Prvá časť prezentácie bude v skratke pojednávať o vývoji sociálnej situácie v Slovenskej republike pred a po roku 1989, kedy došlo ku zmene politického systému a následnému úpadku sociálnych istôt a masívnemu nárastu chudoby. Druhá časť prezentácie sa bude zaoberať konkrétnymi čiastkovými výsledkami prebiehajúceho výskumu bezdomovcov v meste Nitra. V Nitre sa fenoménom bezdomovectva systematicky doteraz nikto nezaoberal. Stručne bude načrtnuté, aké skupiny bezdomovci v Nitre tvoria, v ktorých lokalitách Nitry sa najviac zdržiavajú a prečo, objasnenie príčin vzniku bezdomovectva v Nitre – objektívnych i subjektívnych, popis zariadení, ktoré bezdomovcom slúžia a rozsah ich poskytovaných služieb.

Dogodek bo moderiral Aljoša.

Vljudno vabljene in vabljeni k odprti diskusiji!

rdeče zore

V okviru programa Rdečih zor predstavljamo film: 
Lezbična tovarna

Četrtek, 7.3.2013, ob 18h 

Dokumentarec Lesbian factory prepleta zgodbo boja migrantskih delavk s Filipinov za izplačilo neizplačanih plač z osebnimi zgodbami lezbijk, ki so bile v ospredju tegaboja. Tajvansko podjetje Fast Fame je bilo eno redkih, kjer so si zaposlene izborile pravico, da si delavke v intimnih zvezah delijo spalne prostore. A podjetje je konec leta 2004 zaradi nižanja stroškov zaprlo obrate na Tajvanu in proizvodnjo preselilo na Kitajsko, zaposlenim pa ni izplačalo treh mesečnih plač.

Migrantsko delo danes predstavlja hrbtenico filipinskega gospodarstva, v tujini
namreč dela več milijonov filipinskih državljanov. Večina migrantov je žensk z
visokošolsko izobrazbo in večina teh v tujini opravlja slabo plačana gospodinjska
dela kot služkinje ali negovalke otrok in starostnikov. Na Tajvanu je do nedavnega veliko migrantk delalo tudi v industriji, vendar se število delovnih mest v mnogih industrijskih panogah zaradi preseljevanja obratov v regije s cenejšo delovno silo zmanjšuje.

Dokumentarec prikaže izkušnjo migracije, ki je za mnoge ženske ambivalentna, saj po eni strani delavkam omogoča izstop iz okvirov družinskega nadzora in tradicionalnih konvencij katoliške morale, po drugi strani pa jih pahne v kolesje nadzora in izkoriščanja s strani zaposlovalcev in  managementa.

Film bo prvi v nizu dokumentarcev, ki se dotikajo tematike razrednega boja v
jugovzhodni Aziji in bodo predvajani v Infoshopu v naslednjih mesecih.

Po filmu bo sledil pogovor. Žal v režiserkini odsotnosti.


Režija: Chen Suxiang
Leto: 2010
Jezik: Angleški, Tagalog, Kitajski
Podnapisi: Angleški, Kitajski (tradicionalne pismenke)
Čas: 56 min

ang-art

AngartFilm

Četrtek, 28.2.2013, ob 20h

V četrtek, 28.2.2013 ob 20:00h, bomo na dogodku AgartFilm v Infoshopu na Metelkovi govorili o antagonističnem odnosu slišečega in ne-slišečega, družbenem razumevanju slišečih (posameznic in posameznikov) in gluhih, ter možnostih vključevanja slednjih v prakse, ki so po splošnem prepričanju rezervirane le za tiste, ki slišijo.

Po mnenju Blaža Bertoncelja gluhi predstavljajo »skupino ljudi, za katere na podlagi dejstva, da ne slišijo glasbe, velja splošno mnenje, da ne morejo plesati. Vendar pa gluhi zaznavajo glasbo kot vibracijo in jo lahko uporabljajo za izvedbo plesnega giba. Hkrati se zavedajo, da je njihovo dojemanje glasbe drugačno, ker te ne slišijo, zato si večinoma ne upajo vključiti v plesne dejavnosti, kjer bi bili v stiku s slišečimi in tako izpostavljeni. Tako v najboljšem primeru organizirajo zabave v zaprtem krogu, kjer lahko prosto plešejo, najpogosteje pa plesa sploh ne vključijo med svoje dejavnosti. Strah gluhih pred plesom, sploh družabnimi plesi v paru, ki imajo strikten ritem, je delno povezan s prepričanjem, da ne morejo pravilno slediti ritmu. Argentinski tango je ples v paru, ki za razliko od drugih družabnih plesov nima standardiziranega ritma. Bistvena je komunikacija v paru in kreativna uporaba glasbe«.

Blaž Bertoncelj, plesni pedagog in učitelj argentinskega tanga bo, izhajajoč iz svoje delovne prakse inraziskave v okviru diplomske naloge 'Pilotska raziskava plesno gibalnih in socialnih vidikov aplikacije',govoril o novih in do sedaj večinoma neobravnavanih možnostih druženja gluhih in vključevanje le-teh v rekreativne prakse, ki so, še vedno, le skopo obravnavane ali pa so bile, na podlagi stereotipnega razmišljanja popolnoma zavržene, saj imajo po njegovem mnenju »gluhi sicer bistveno manj možnosti socializacije kot slišeči, za kar lahko najdemo vzrok v predsodkih slišečih na eni strani in v večinoma nizkem samozaupanju gluhih na drugi. To vodi populacijo gluhih v izolacijo in omejevanje na določene aktivnosti 'primerne' (samo) za gluhe«.

Priznana gluha bobnarka Evelyn Glennie, ki je v svoji karieri sodelovala s pevko Björk (album Telegram) in številnimi drugimi glasbenimi izvajalci, kot so npr. Steve Hackett, Bela Fleck, Bobby McFerrin, Fred Frith in The King's Singers je mnenja, da je gluhost nerazumljena s strani širše javnosti. V svoji knjigi z naslovom Hearing Essay, ki jo je izdala leta 1993, med drugim pravi:
»Obstaja splošno napačno prepričanje, da gluhi živimo v svetu tišine. Za razumevanje narave gluhosti, moramo najprej razumeti naravo sluha. Sluh je v osnovi specializirana oblika dotika. Zvok je preprosto samo vibrirajoč zrak, ki pride skozi uho in se prevede v električni signal, ki ga potem obdelajo možgani. Vendar ne samo sluh, tudi dotik povzroči enako … Iz nekega razloga delamo razliko med slišanjem zvoka in občutenjem vibracije, v realnosti sta eno in isto... Gluhost ne pomeni, da ne slišiš, pomeni le, da je nekaj narobe s tvojimi ušesi …" 

O antagonističnem odnosu slišečega in ne-slišečega, družbenem razumevanju slišečih (posameznic in posameznikov) in gluhih ter problematiki socialne izoliranosti/izključenosti, bo iz emske perspektive govorila učiteljica za gluhe in naglušne, Petra Rezar.

V vizualni obliki bomo predstavili tudi projekt 'Heartbeat Hears the Beat', ki ga vodi psihologinja in plesalka Ajda Pfifer, ki se pa, poleg omenjenega, v svojem doktorskem študiju ukvarja z jezikovnem razvojem gluhih otrok.

Kratek opis projekta 'Heartbeat Hears the Beat' :
V projektu se izvajalci osredotočajo na kulturno aktivacijo gluhih, ranljive skupine v družbi in jim na stežaj odpirajo vrata enakih možnosti. Zanje pripravljene plesne delavnice so tudi nadgradili v celovečerni plesni predstavi.

Vljudno vabljene in vabljeni, da se udeležite četrtkovega dogodka AngartFilm in se tudi sami vključite v diskusijo!

es

Anthropology Student Sessions

Sreda, 27.2.2013 ob 18.00

Ja, uganka! Jo razrešimo in s tem uničimo ali jo ohranimo in vztrajamo v njeni neskončni nedoumljivosti? Če se odločimo za prvo opcijo, jo izgubimo, če se odločimo za drugo pa ostajamo pri x. S čim lahko začasno napolnimo x, kako verjamemo v njegovo vsebino (ali pa tudi ne) ali pa vsaj verjamemo, da drugi verjamejo, kako se jim prilagodimo (ali pa tudi ne), in kakšne družbene posledice ima ta igra verjetij in resničnih iluzij? Ja, vedno več ugank!

Vabljene in vabljeni!

Za dodatne informacije ali prispevanje idej, predlogov, nas kontaktirajte na:
ass.collective10@gmail.com 
ali nas obiščite na: http://anthropologystudentssessions.blogspot.com/

___________________________________________________
ASS, Wednesday, 27th of February at 6 pm, [A]Infoshop, AKC Metelkova

Yes, a riddle! Do we solve it and destroy it in the process or do we perpetuate it and persist in its infinite incomprehensibility? In the first case we lose it, in the second case we are left with the X. And how can we temporarily define the X? How can we believe in its content (or not) or at least believe that others believe? How do we adept to them (or not) and what are the social consequences of this game of beliefs and real illusions? Yes, even more riddles!

vegy

Veganska večerja 
 

Torek, 26.2.2013, ob 19h

Pomembno obvestilo: Zaradi dolgotrajne priprave rafalov tekstur in salv okusov, ki jih bomo slovesno predstavili na našem krstnem nastopu na Veganski večerji, smo prisiljeni odpovedati načrtovano kulinarično ruleto »Najdi ocvirek in premikasti kuharja«.
A nič zato! Kulturni program bo kljub temu bogat! Zabavali se bomo lahko ob zvokih pluskanja krožnikov v topli vodi z detergentom in izpiranja žlic v vodi brez detergenta. Obiskovalci Veganske večerje bodo kot vedno nagovorjeni k soustvarjanju pomivalnega izraza na Dishwashing Jam Sessionu.

Ne bom vam fižou če pridete, okuskusno bo!

Ob sedmih! Specialiteta večera bo antiFa lafl.

MISLITI NEMOGOČE

Pogovorni cikel MISLITI NEMOGOČE: Onkraj predstavništva

Četrtek, 21. februar, 19:00

Mnogoterost vstaje vodi v mnogoterost alternativ obstoječemu družbenemu redu. Mi se prepoznavamo v vzkliku »Nihče nas ne predstavlja,« ki že tri mesece odmeva po naših ulicah. Vzklik simbolizira samoorganizacijo, solidarnost, nehierarhičnost in anti-avtoritarnost. Ti principi se izključujejo z mehanizmom predstavništva tako na ravni parlamenta, sindikata kot študentskega organiziranja. Vabimo vas, da na pogovornem večeru skupaj spregovorimo o nepredstavništvu kot obliki vključujočega trajnostnega političnega delovanja od spodaj.

Čeprav razumemo, da se v iskanju možnih izhodov iz situacije, kjer družbo kolje razredni boj, kot alternativa ponuja tudi nova oblika strank, želimo nasloviti dejstvo, da predstavniška funkcija tudi ob najboljših namenih posameznikov, ki sodelujejo v tem procesu, ohranja obstoječe avtoritarne in hierarhične družbene odnose. Od vstaje, ki nas je združila na ulici, imamo razumljivo velika pričakovanja, a naših dosežkov se ne more in ne sme soditi po tem, ali nam je v treh mesecih uspelo zrušiti kapitalizem ali vreči vlado. Padec vlade je lahko le ena izmed postaj v tem procesu, saj je naš boj tek na dolge proge. V tem procesu ne smemo pristajati na diktat učinkovitosti in nujnosti. Temeljne družbene spremembe lahko pridejo edino od spodaj, zato bomo skušali odpirati miselni prostor, v katerem bomo preizpraševali obstoječe forme, ki zatirajo, kot so parlamentarizem, država, kapital, ne pa se ukvarjali le z njihovimi kozmetičnimi popravki. Samo zato, ker se ne želimo udejstvovati v parlamentarnem boju, ne pomeni, da ne ustvarjamo alternativ, ki naslavljajo naše eksistencialne potrebe.

V diskusiji želimo odpreti vprašanja predstavništva, zastopništva in reprezentacije politike, ne le na nivoju novih ali starih političnih strank, temveč na vseh ravneh družbenega življenja. Izhajamo iz prepričanja, da politika ni regulator med totalitarizmom in demokracijo, temveč mora biti radikalno nesprejemljiva na svojem izviru in nereprezentabilna v svojem postopku. Politika ne more biti reprezentirana – lahko se le udejanja, preverja in prakticira. Politika se ne izvaja (le) na ravni parlamenta, ampak je resnična politika kot živa ideja radikalne enakosti po svojem bistvu nepredstavniška. Je oblika organiziranja na ravni vsakdanjega življenja, kjer se vsakič znova udejanja kapitalizem in kjer ga lahko tudi izzivamo. 

Pogovorni cikel Misliti nemogoče naslavlja aktualne tematike boja proti kapitalizmu od spodaj.