Info kafana LXXI: Antimilitarizem v 80ih
Petek, 30. november 2018 ob 20h
V
[A] Infoshopu, anarhističnem socialnem prostoru na Metelkovi,
nadaljujemo z lahkotnimi petkovimi večeri, ko se ob hladnih pijačah
družimo in pogovarjamo o resnih in manj resnih stvareh v tovariškem
vzdušju. Tokrat o antimilitarizmu v 80ih.
Osnovna
dobrobit AKC Metelkova mesta brez dvoma prihaja iz mirovniške pobude;
ene izmed mnogih pobud osmega desetletja v XX. stoletju. Redukcija tega
desetletja na neka abstraktna "nova družbena gibanja" ali "pank" je
kajpak prekratka, čeprav nam zveni točno. In v širšem smislu izrazov
"gibanje" in "pank" seveda tudi je točna. Sprehodili se bomo od
strukturnih posebnosti do homoseksualnega undergrounda in preboja z
Magnusom, obudili kampanjo Milana Kučana za predsednika predsedstva ZKS
leta 1986, spregovorili o ljubljanskem HC kolektivu, prazametkih Mreže
za Metelkovo, večnih mladinah, radiih študent, ekranih, problemih,
tribunah, favejih, močnikih, forumih, novih rockih, anah monro,
akademskim anarhističnim antizveznim aliansam, laibachih, žižkih,
kinoteki, sociologijah kulture, plesnih teatrih, škucih, lilitkah, centrih
interesnih dejavnosti mladih ... No, vsega tega nikakor ne bo preveč
naenkrat! Zgodbo pred debato pa le nameravamo zaokrožili z zelo
žalostnim koncem osemdesetih let, s kritično omembo tragedije, ki je
tukajšnji pendant momenta, ko pred stoletjem in več nemška
socialdemokracija izda delavsko gibanje. Gre namreč za nonšalanten in za
alternativno kulturo precej usoden prehod kadra Zveze socialistične
mladine naravnost v vode liberalizma. Torej bomo vsekakor morali
spregovoriti tudi o zlorabi družbene lastnine oziroma o problematiki
dostopa do produkcijskih sredstev nekdaj in danes. S tem smo tudi v
območju družbenih (delovnih) razmerij, kar nas lepo povrne k izhodišču
mirovništva.
Mirovniška drža, mirovniško gibanje v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja je zelo posebno poglavje zelo posebne alternativne kulture. V
teh krajih se je ta kultura obdržala in imela svoje močne subjekte, in
to spričo spretnega ravnanja z družbenimi produkcijskimi sredstvi,
zaradi tega, ker je odkrila samoupravne možnosti za široko in družbeno
podprto delovanja v "družbi kulture" in, navsezadnje, tudi zato, ker
desetletje in več ni zgolj "prezentirala" reči, pač pa je reči znala
tudi "uprizoriti", "dejansko" sproducirati, objaviti, priobčiti (če
izberemo najnatančnejši izraz za to podjetje) in pri tem še izumljati
svoje lastne produkcijske načine. Alternativna kultura v Sloveniji je v
konkretnem jugoslovanskem (ekonomsko; družbeno; politično) prelomnem
obdobju obdržala svojo unikatno držo, ki jo v mnogočem lahko motrimo
tako skoz optiko avtonomnosti, anarhizma kakor bržčas tudi komunizma,
saj lahko v tem ali onem momentu ugotovimo, da se protagonist,
protagonistka "s scene" obnašata, kakor da "reflektirata partijske
napake, jih zboljšujeta, aktualizira, se znata z njimi celo pozabavati".
FB dogodek >>>