Info kafana LXVI: Nobenega praznika za pokol!
Petek, 19. oktober 2018 ob 20h
FB >>>
Spodaj prevod atrikulacije ob najavi manifestacije in spremljevalnih dogodkov:
1918—2018
Vojne danes, vojne včeraj: nobenega praznika za pokol!
// Proti nacionalistični retoriki, spominjamo se dezerterjev, upornikov, ustreljenih
// Ponovno zaženimo protimilitarizem
Libertarni koordinacijski odbor dežele Furlanije Julijske krajine
prireja med oktobrom in novembrom dva pomembna dogodka, ki zadevajo protimilitarizem. Dogodka bosta odgovor “Dnevu narodne enotnosti in oboroženih sil” 4. novembra, saj so ga ustanovili med fašizmom (1919), da bi poveličali zmago Italije nad Avstro-Ogrsko.
Izbrani kraj za oba dogodka pa je Gorica, ker je mesto, ki je utrpelo
največ škode zaradi vojne in so zaradi tega postavili na njenem
ozemlju številne spomenike, med katere spada tudi spomenik italijanskim vojakom v Sredipolju (Redipuglia).
Zavračamo naše združevanje v zbor nacionalističnih skupin, ki
praznujejo stoletnico zmage v prvi svetovni vojni.
Raje, želimo obuditi spomin na tiste ljudi, ki so to mesarsko klanje
hoteli preprečiti, ki so se uprli žrtvovanju za zaslužke in fanatizme
drugih in ki so s hrepenenjem po miru in kruhu tako tvegali zaporništvo in deportacijo.
Tovrstna vojna je pripeljala do miljonov mrtvih, pohabljenih, invalidov, zginulih, vojnih “norcev”, masovnih ustrelitev, mrliških jarkov, opustošenja okolja, širitve nacionalističnega besa, mediatske manipulacije, mitizacije razbojnikov v uniformi kot so Cadorna in Graziani, Badoglio ali Rommel, ki so imeli v bodoče glavne vloge v diktaturah, ki so se razvile iz ruševin tega konflikta.
Spominjamo, da je bila prva svetovna vojna tudi zgodba dizertacij. V Kobaridu in Vittorio Venetu je vojsko zapustilo na tisoče vojakov obeh strani: v vojno so jih poslali buržoazija, gospodarji ter fanatski intelektualci. Uradna zgodovina je kar pozabila na pogoste upore, vstaje in sabotaže. Svetovni scenarij se je sedaj globoko spremenil. To, kar se pa ni spremenilo (se je samo posodobila), je nacionalistična termilitaristična propaganda, ki cilja na dokazovanje uporabnosti vojske in njenega poslanstva, bodisi v tujini kot v naših mestih. Vojne se upravičuje z raznovrstnimi razlogi, vendar so njeni glavni vzroki kapitalistični interesi, ki pripeljejo do - danes ravno kot tedaj - smrt in uničevanje.
Zaradi tega menimo, da je pomembno na ta datum podpreti razloge protimilitarizma in razpravljati o vlogah, ki jih imajo vojske dandanes.
Koliko denarja se vlaga danes za orožje in vojno tehnologijo?
Koliko znaša izvoz orožja za Italijo?
Katerim državam se orožje prodaja in v koliko konfliktov smo direktno ali indirektno vpleteni?
Kaj se dogaja v Evropi z zagonom sodelovanja med vojskami z istitucijo koordinacijske trajne strukture “Pesco” (jasen poizkus ustanovitve nove evropske vojske), ki že koristi od posojila v višini 13 milijard EUR?
Kolikšno vlogo ima šola z “vpoklicevanjem” fantov in deklet v to
hierarhično miselnost in poslušnost, ki je običajno militaristična,
prikrito s praznim patriotizmom?
Katera je naloga propagande?
Vojske čedalje bolj izvajajo notranjo kontrolo. Z izgovorom terorizma, krize in družbene nestabilnosti, so zaporedne vlade v Italiji uporabile raznovrstne oborožene sile kot odvračilno sredstvo proti protestnikom, posebno proti aktivizmu ljudskih področij oziroma vstaj proti okoljskem opustošenju (glej TAV v Val Susi ali pa odlagališča strupenih odpadkov v Kampaniji). Lahko resnično govorimo o preizkušanju fronte “notranje vojne”, neke vrste družbene militarizacije, kjer se nenazadnje ustrahuje z “etnično invazijo”, da bi se upravičilo povečanje števila policijskih in vojnih enot na cestah in na mejah. To, vključno z obnovljenim in eksplicitnim vojnim poseganjem izven naših meja: vojne operacije, ki so čedalje manj prikrite v “humanitarne vojne” in vedno bolj upravičevane kot “v obrambo državnih interesov” oziroma interesov italijanskih multinacionalnih družb, ki nadaljujejo z ropanjem naravnih virov izvenevropskim
državam, posebno Afriki.
Retorike, ki so se rodile iz preteklih nacionalizmov, hranijo današnje. Zahtevati protimilitarističen spomin pomeni se boriti proti obema.
DOGODKA:
Gorica
sobota, 13. oktober, od 15.30
Konvencija / Javno zborovanje
v Trgovskem Domu (bivša sala Petrarca) na Korzu Verdi 52
Posegajo:
Marco Rossi
“Osebna in množične dizertacije na frontah velike vojne”
Daniele Ratti
“Bela knjiga obrambe, sprememba vojaško-industrijskega kompleksa ter
sodelovanja z univerzami”
Antonio Mazzeo
“Sprememba vojaških sil Evropske Unije in zveze NATO v Sredozemlju
ter učinki na militarizacijo v Italiji”
Glasbeni utrinek z Matteom Della Schiava ter porazdelitev
informacijskega gradiva
Gorica
sobota, 3. november, od 15.00
Protimilitaristična manifestacija
zbirališče izpred železniške postaje
Zaključek na trgu Vittoria z glasebim utrinkom Alessio Lega
Ni komentarjev:
Objavite komentar