Program 17/01/08

Diskusija:
Vsebine uporov in alternativnih političnih praks v Latinski Ameriki

Četrtek, 17. januar 2008, ob 19h


Prevladujoči mediji nam vse redkeje predstavijo politiko in življenje v državah tako imenovanega tretjega sveta, kamor uvrščajo tudi Latinsko Ameriko. Najpogosteje zasledimo novice o (naravnih) nesrečah, volitvah ter novih predsednikih. Pregrevajo se artikulacije o diktaturah in populizmih, ničesar pa ne izvemo o ljudstvih, skupnostih, družbenih skupinah in kolektivitetah, ki se že desetletja upirajo, ter o specifičnem zgodovinskem, političnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem kontekstu držav.

Latinska Amerika je zgodovinsko večkrat postregla z najdragocenejšim bogastvom, ki ga lahko ustvarijo zatirane družbe in skupnosti, tako v kolonialnem in imperialnem obdobju kot kasneje pri izidu hladne vojne na El Salvadorju. Kot vse kaže od tam prihajajo tudi najbolj množični in kreativni poskusi prehajanja in zavračanja sodobnega, planetarnega neoliberalizma. V času, kjer šteje zgolj kapital, medtem ko sta človekova integriteta in delo aktualna le dokler prispevata h gospodarski rasti, bi moralo biti poročanje o emancipatoričnih vsebinah, teorijah in praksah zato še toliko bolj občutljivo in dojemljivo za medijsko poročanje.

Dilemo o nestrokovnem poročanju o državah Latinske Amerike je v novi izdaji Medijske preže (št. 29-30, december 2007) prvič odprla in analizirala Marta Gregorčič. Analiza je postregla s kritiko poročanja Simona Tecca za Dnevnik. Na njeno kritiko sta se v Dnevniku 9. 1. 2008 odzvala kolumnista Vlado Miheljak in Franco Juri. Njun odziv je veliko očital tako avtorici kritike kot Medijski preži. Namesto klasičnih replik v rubriki pisma bralcev smo se odločili pripraviti vsebinsko diskusijo, ki bi presegla prevladujoče poročanje o Latinski Ameriki. Skupaj s Simonom Teccom in urednikom Miranom Lesjakom smo oba kolumnista, ki sta se odzvala na prispevek v Medijski preži, osebno povabili na diskusijo z namenom, da končno vsebinsko spregovorimo o zamolčanih potencialih, ki prihajajo iz Latinske Amerike.

Na vabilo se je pozitivno odzval zgolj Juri, ki pa se zaradi službenih obveznosti dogodka ne bo uspel udeležiti. Tecco je sodelovanje na diskusiji zavrnil, Miheljak in Lesjak pa se nista odzvala. Diskusijo bomo kljub temu pripravili, saj se v Sloveniji kot drugod po Evropi prav v naslednjih tednih obetajo protesti in stavke delavk in delavcev. Diskusija o Latinski Ameriki je zato lahko produktivna tako za medije kot za vse druge, ki preizprašujejo ali preizprašujemo aktualne politike in strategije v državi ali širše.

Kako so kmetje, delavci, staroselci, intelektualci, študentje idr. uspeli vzpostaviti vrsto avtonomnih in samozadostnih skupnosti, rekuperati zemljo, tovarne, dostojanstvo, delo in življenje? Kako se borijo proti zatiranju, nasilju, genocidom idr. oblikam podrejanja in mučenja s strani domačih in tujih gospodarskih ter vojaških elit? Kako so uspeli v času privatizacije univerz in vednosti, vzpostaviti avtonomne in alternativne univerze, inštitute, rekuperirati bogastvo radikalne pedagogike, teologije osvoboditve, ljudsko izobraževanje? Kako so ustvarili avtonomne, piratske, skupnostne radie in televizije ter druge alternativne, neodvisne tiskane in internetne medije? Kako so odgovorili na degradacijo biodiverzitete ter prekomerno izrabo naravnih danosti? Kako so uveljavili svoje denarne valute ter odprli kooperative ter verižne pravične trgovine brez participacije na neoliberalnem trgu? Kako so organizirali zdravstvo, ko ga je država prenehala financirati? Kako spoznati kreativne upore proti neoliberalnim (vojnim) žariščem, neokolonialne politike EU in ZDA ter transatlantskih korporacij do držav Latinske Amerike? Kako poiskati vsebino teorije in prakse, ki je ohrabrila ljudstva Latinske Amerike proti novodobnim politikam, s katerimi se soočamo tako v Sloveniji kot drugod po svetu?

O tem bogastvu zamolčanih vendar aktualnih vsebin iz Latinske Amerike bomo spregovorili z raziskovalci, ki že vrsto let delujejo s kmeti, delavci, intelektualci, zdravniki, kolektivi, kooperativami idr. skupinami v Argentini, Braziliji, Gvatemali, Mehiki, Nikaragvi, El Salvadorju, Hondurasu idr.

Na diskusiji bodo sodelovali Mitja Svete (sociolog in zgodovinar ter podiplomski študent varstvoslovja na Univerzi v Ljubljani), dr. Gašper Kralj (antropolog), Maja Mihelič (študentka politologije), dr. Marta Gregorčič (sociologinja, FDV), Luka Hrovat (dipl. politolog), Matej Zonta (dipl. pravnik), dr. Darij Zadnikar (filozof, Pedagoška fakulteta).

Diskusijo bodo obogatila gradiva ter druga avtonomna produkcija domačih in tujih družboslovcev, medijev ter gibanj:
- slikovni in video material iz terena;
- izdelki iz kooperativ ter drugih avtonomnih organizacij, ki so jih ustvarili upornice in uporniki v Latinski Ameriki (v Hondurasu, El Salvadorju, Argentini, Mehiki ter Gvatemali);
- diskusiji bo sledila projekcija dokumentarnih filmov avtonomne produkcije.

Za gostoljubje bosta poskrbela zapatistična kava iz Chiapasa ter čaj mate iz Argentine.

Vljudno vabljeni!