Izjava A-Infoshop-a ob nedavnem dogajanju v Rogu

Izjava A-Infoshop-a ob nedavnem dogajanju v Rogu

Več o dogajanju ki ga izjava naslavlja si lahko preberete tudi v Odgovoru na izjavo Second home ter v Izjavi podpore in solidarnosti s kolektivom A-Infoshop - oboje spisano s strani Skupine uporabnikov in uporabnic Avtonomne Tovarne Rog.

V luči dogodkov preteklih dni, ki so zgolj kulminacija večletnega dogajanja v Rogu, ter diskreditacij vseh vpletenih v procesu samoobrambe skupnosti pred rušilnimi praksami posameznikov iz Second Homea, ne moremo in tudi ne bomo ostali tiho. Kot uporabniki in uporabnice Roga smo se mnogi odzvali na solidarnostni klic tistih, ki skušajo vsakodnevno graditi in iskati ravnovesje znotraj heterogene skupnosti avtonomne tovarne Rog.

Avtonomni prostori so prostori srečevanja različnih posameznikov in posameznic in so zaradi uničujočih procesov v širši družbi neizogibno izpostavljeni za skupnost rušilnim praksam, ki jih posamezniki in posameznice prinašajo vanje. V tem smislu avtonomni prostori niso zaprt in izoliran balon, temveč odraz družbe, v kateri živimo in zato tudi nujno prostor kontradikcij, v katerega se nenehno vpletajo vzorci dominacije, hierarhije in neenakosti. To lahko rezultira tudi v praksah vzpostavljanja pozicije moči, ki pa ne temeljijo na skupnostnih procesih, temveč na različnih oblikah dominacije in izključevanja. To, kar dela avtonomne prostore politično zanimive in produktivne, pa je moč, ki jo posamezniki in posameznice v njih gradimo zato, da se na vsakodnevni ravni upiramo tem vseprežemajočim strukturam zatiranja ter gradimo odprto in vključujočo nehierarhično skupnost. Pri tem izhajamo iz principov nehierarhičnosti, samoorganizacije, antiavtoritarnosti, medsebojnega spoštovanja in nasprotovanju vsem oblikam zatiranja kot izhodišču za realizacijo potreb in želja po drugačni organizaciji družbenega življenja znotraj in onkraj avtonomnih prostorov.

Avtonomije tako ne moremo enačiti s samovoljo posameznikov in skupin, kot se zdi, da je bila razumljena v Second Homeu (kasneje preimenovanem v »The Vampire«), in ki je posledično pripeljala do številnih primerov nasilja nad ostalimi uporabniki in uporabnicami Roga. Dejstvo je, da ljudem brez papirjev, ki so povrhu vsega še rasno in razredno zatirani, ne preostane veliko drugih možnosti, kot zatekanje v nelegalne oblike delovanja in pridobivanja dohodkov. A če te aktivnosti temeljijo na hierarhijah, ustrahovanju, napadanju, poškodovanju in izkoriščanju ostalih uporabnikov, v avtonomnih prostorih nimajo kaj iskati! Jasno je, da posameznice in posamezniki, ki vstopajo in soustvarjajo avtonomne prostore, prihajajo iz raznolikih družbenih realnosti. Mnogi med njimi so potisnjeni v pozicijo iskanja mnogoterih načinov preživetja in avtonomni prostori so tisti, ki jim morajo nuditi prostor, pa tudi zaščito pred intervencijami države. Nikakor pa ne morejo zato pristajati na prakse, ki onemogočajo gojenje kulture medsebojne pomoči in ki v ljudeh vzbujajo strah ter negotovost.

Second Home je bil prepoznan kot žarišče rušilnih praks kot so fizični obračuni, spolno nadlegovanje, grožnje in ustrahovanje, ki pa jih v vsem tem času kot prostor niso zmogli nasloviti – ne sami in ne na pobudo in preko poskusov podpore širše skupnosti. Ob tem je treba poudariti tudi, da so se številni uporabniki in uporabnice, tudi migranti in migrantke distancirali od tega prostora, ga prepoznali kot škodljivega in sodelovali v procesu samoobrambe skupnosti.

V sredo se ni zgodil pogrom ali linč. Skupnostni proces samozaščite je vodil od pogovora do ultimata in nenasilne izpraznitve prostora. Do tega samozaščitnega procesa je prišlo zaradi eskalacije rušilnih praks, kar prepoznavamo kot korak, ki ga je skupnost v dani situaciji razumela kot neizogibnega. Gre za samoobrambo skupnosti, ki ni nobena drhal, ampak izhaja iz premisleka in principov delovanja. V avtonomnih prostorih ni prostora za diskriminacijo – vsakršno nasilno dejanje z namenom prevlade in okoriščanja je vredno obsodbe, ne glede na to, kdo ga izvaja. Ta proces se ni zgodil v hujskaški maniri v eni noči, ampak je rezultat številnih propadlih poskusov pogovora in deeskalacije v preteklih letih.

Ko je pred dvema letoma odjeknila zgodba o spolnih napadih v Kölnu s strani migrantov, se aktivistična skupnost ni znala najbolje odzvati nanje. Po eni strani, ker ni želela, da v trenutku ranljivosti notranji proces obvladovanja situacije izkoristijo desničarski mediji in skupine za hujskanje in  napade proti migrantski skupnosti. Po drugi strani pa zato, ker na žalost številni aktivisti v migrantih na pokroviteljski način iščejo revolucionarni subjekt. Nezmožnost soočenja z rušilnimi praksami, ki nastajajo v vseh okoljih in skupnostih, je pripeljalo do šibenja migrantskega solidarnostnega boja. Podoben vzorec opažamo tudi na primeru Second Homea. Namesto, da bi se ekipa, ki deluje v prostoru – aktivisti in migranti – pravočasno soočili z rušilnim vedenjem, spolnim nasiljem ter medosebnimi konflikti, so ljudi ščitili, zagovarjali in branili na argumentih diskriminacije, ter vsem, ki so nasprotovali tem rušilnim praksam v skupnosti, onemogočali razvijanje skupnostnih načinov soočanja s problematiko. Dokler ni prišlo do resne vbodne rane.

Mi nasprotno verjamemo, da je antifašizem in antirasizem hkratni boj z antiseksizmom, antikapitalizmom in vsemi ostalimi oblikami organiziranja proti izkoričanju. Noben boj nima prednosti in ni podrejen drugemu. Povedano preprosto: lahko se hkrati upremo nasilju v skupnosti in zagovarjamo antirasizem. Zavedamo se, da zaradi mejnih režimov, strukturnega rasizma, državnih in naddržavnih migracijskih politik, opresije, obstajajo ljudje, ki so potisnjeni na družbeni rob in kriminalizirani zgolj na podlagi (ne)posedovanja dokumentov. A to ne more biti izgovor za rušenje in uničevanje ene redkih skupnost, ki je do teh ljudi odprta. Ne pozabimo, da je »drhal« migrantom iz Second Homea našla začasni nadomestni prostor v Rogu in tudi stanovanje izven njega.

Čeprav se nam zdi debata, kakšno skupnost želimo graditi, kako doseči vključujoče procese in ostati odprt do vseh na rob družbe potisnjenih ljudi v prvem planu, moramo ob koncu vseeno dodati nekaj tudi glede gonje proti anarhizmu in anarhističnemu prostoru A-Infoshop. Manipulacije, diskreditacije in laži nas ne presenečajo, saj so simptom ustrahovalnega delovanja aktivistov iz Second Homea že leta. Anarhizem je priročen grešni kozel v trenutku, ko je postalo jasno, da skupnost Tovarne Rog večinsko podpira in brani principe samoorganiziranje, vključujoče skupnosti, odprtosti in skupnostnega delovanja. Poskus pozicioniranja Infoshopa kot dežurnega krivca razumemo kot željo na fantomske anarhiste projicirati krivdo za skupnostno odločitev Roga, z namenom ustrahovanja rogovske skupnosti. Jasen odziv ostalih uporabnikov kaže, da manever ni uspel. Hkrati je anarhizem zanje grožnja, ker stoji na jasnih principih, ki jih je nemogoče vpeti, zlorabiti ali zmanipulirati. V tem mestu nismo od včeraj. Za sabo imamo več kot desetletje vključujočega samoorganiziranja in delovanja v različnih iniciativah, bojih, pri katerih ni umanjkalo naslavljanja vprašanj migracij ter povezovanja z migrantsko skupnostjo, izhajajoč iz principov enakosti, svobode in solidarnosti, zavedajoč se različnih realnosti, ki se v teh bojih srečujejo. Vedno smo se trudili sklepati zavezništva in graditi širše gibanje, v katerem je prostora za različne ideje, perspektive, kolektive, metode in strategije. Verjamemo v gradnjo skupnosti, zato vemo, da anonimna objava na Facebooku ne šteje več kot realne izkušnje številnih ljudi z nami. Ostajamo odprti za vse, s katerimi se najdemo v skupnih principih delovanja.
 
Odziv ekipe Second Home na nedavno dogajanje v Rogu se nam zdi popolnoma neprimeren, saj so s svojimi dejanji nahranili desničarske medije in MOL, rušili širšo skupnost preko diskreditacij posameznic, posameznikov in kolektivov – vse to zgolj zaradi partikularnih interesov in hlastanja po družbeni moči.

S takšnim pristopom ni uspelo niti MOL-u, kaj šele njim. Solidarnost je naše orožje.

Ljubljana, 25. april 2018