NAPAD - neformalna akademija pankersko-anarhističnega delavstva organizira: Delavnico postavljanja, oblikovanja in urejanja internetne strani (v wordpress-u)
Sobota, 28. november 2009, 17.00 - 19.00 in nedelja, 29. november 2009, 17.00-19.00
Vabimo na delavnico postavljanja, oblikovanja in urejanja internetne strani (v wordpress-u). Za potrebe delavnice potrebujete svoj računalnik z wireless opcijo. Ukvarjali se bomo predvsem z postavitvijo čim enostavnejše platforme, ki je prijazna uporabniku. Kontaktirajte nas v primeru, da računalnika nimate ali vas zanimajo dodatne informacije. Količina, vrsta in oblika predznanja ni pomembna.
Sreda, 25. november ob 20h
V zadnji projekciji novembrskega filmskega ciklusu si bomo ogledali različne kratke animirane filme, ki bodo predvsem propagandni - o vseh skrajnih totalitarizmih. Ogledali si bomo lahko, kako so se eni pri drugih napajali z idejami: mišičasti plavolasi moški, delaven narod, mimika in gestikulacija itd. Zanimivi pa je, kako se eni direktno ali pa v prenesenih podobah napadajo. Na programu bo tudi film, ki je nastal na antifa delavnicah v Berlinu. Pogledali pa si bomo tudi Walt Disneyevega Jaka Racmana, ki sanja, da je nacist.
Med 16. in 18. septembrom 1982 je izraelska vojska obkolila naselje in begunsko taborišče Sabra in Šatila v zahodnem Bejrutu v Libanonu in poslala naprej libanonsko militantno skupino falangistov, ki je pobila med 800 in 3000 ljudi. Nekateri med njimi so bili tudi aktivisti Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), večina pa nedolžni civilisti, vključno z ženskami in otroci. Izraelska vojska prebivalcem Sabre in Šatile ni dovolila oditi, ponoči pa je osvetljevala pokrajino z raketami.
Filmar Ari Folman je bil izraelski vojak v libanonski državljanski vojni, vendar se nenadoma zave, da o njej pravzaprav nima nobenega spomina. To pomisli šele, ko mu prijatelj zaupa, da ima več let nočne more o psih, ki jih je moral pobiti med vojno. Zato obišče vse svoje vojne tovariše in druge, ki so poznali dogajanje ter jih sprašuje o tem kaj se je zgodilo. Več o Bashir Gemayelu.
Ta igrani dokumentarni film je animiran s tehniko rotoskopije, kar pomeni, da je v živo posnet film nato animiran. Rotoskopija Valčku z Baširjem doda nadrealistični element, kar odlično sovpada s tematiko sanj, halucinaciji in polomljenih spominov, ki so sestavni del filma. Kljub temu, da je Valček z Baširjem prelomni film izraelske kinematografije, ker je prvi animirani celovečerec, je dejansko sporočilo filma še pomembnejše - ravnanje izraelske vojske v tem dogodku je preveč podobno ravnanju nacistov v drugi svetovni vojni, da bi lahko nanj pozabili.
Nagrade: nominacija za Oscarja, dobitnik Zlatega Globusa in Cesarja za tuji film, nagrada izraelske filmske akademije, nagrada britanskega neodvisnega filma in še 19 drugih.
režija: Ari Folman leto: 2008 dolžina: 90 min jezik: angleški podnapisi
V okviru tokratne veganske večerje bo mag. Marko Čenčur predstavil: "Resnice in zmote o veganski prehrani oz. Razlogi za uživanje mesa in zakaj ne držijo!"
Je danes uživanje mesa res potrebno? Je možno preživeti z veganskim prehranjevanjem? Kaj na to poreče sodobna prehranska znanost s svojimi raziskavami? Na predstavitvi se bomo preko znanstvenih dognanj dotaknili vprašanj glede potrebe po uživanju mesa in zakaj te ne držijo.
Ponedeljek, 16. november 2009, ob 19h Kar se je zgodilo danes (12.11. 2009) na FDV ob srečanju na temo NATA je nedopustno! Popisovanje študentov s strani policije NA ozemlju fakultete, kjer se to NE sme zgoditi, debate o NATU, o kvazi razoroževanju Sveta NA fakulteti, napad domoljubnih obramboslovcev in neodzivnost, še več, preziranje, toleriranje in dejansko povzročanje sile nad avtonomnimi študenti tudi s strani FDV osebja!
Vabljene in vabljeni na:
Izredni sestanek, srečanje in debato o tem, kaj mora Univerza biti, kaj nikoli ne sme biti ter kaj lahko ob tem naredimo študentje/ke, v ponedeljek 16.11. ob 19ih v [A] Infoshop na Metelkovo.
Predstavitev in diskusija: Družbena gibanja v Baskiji
Četrtek, 12. november ob 20h
Mnogim je zagotovo znano težko politično stanje v Baskiji (politični zaporniki, ilegalnost, oboroženi spopad...). Kaj pa kulturna, družbena in ekonomska situacija? Kakšen je boj družbenih gibanj za izgradnjo alternativne družbe?
"Euskal Herria eraikitzen!" (National construction of Basque Country) The difficult political situation of Basque Country is often known: consequences of armed struggle, ilegalisations, prisonners... But what about the cultural, social and economic situation? And about the struggle of the social movements to build an alternative society? After a little explanation of the politic, social, economic and cultural situation of the Basque Country, we will present the different associations and movements which are fighting for the lingustic rights, for women's emancipation, to stop the high velocity train or to build alternative social and cultural spaces for the youthness.
Živalska farma je prvi britanski animirani celovečerni film, ki smo ga zagotovo videli že mnogokrat, saj je bil posnet pred več kot pol stoletja!, leta 1954. Po tem je nastalo kar nekaj različic te satirične alegorije Stalinovega totalitarizma, z izboljšano in bolj prefinjeno tehniko, a s popolno izgubo pomena Orwellove vsebine. Risanka ob predpripravi na alegorične like ponudi še zabavnejšo poslastico. In kdo prevzame oblast? Seveda, prašiči!
Živalska farma je politična satira britanskega pisatelja Georga Orwella, ki jo je izdal leta 1945 in v kateri je alegorično opisan Stalinov totalitarizem. Orwell je bil sicer levičar in član Neodvisne delavske stranke, a po dogodkih v španski državljanski vojni je bil zelo kritičen do Stalina in njegovega razumevanja komunizma. Animirana adaptacija njegovega dela zriše zgodovinsko široko dogajanje na nivo farme, kjer vsaka žival predstavlja določeno zgodovinsko osebo. Naj vam za boljše gledanje filma podam nekaj predstavitev likov, ki se jih sicer (lahko) prepozna, vodečih prašičev: Napoleon - prašič, ki po uporu postane voditelj Živalske farme. Zasnovan na Stalinu, za vzdrževanje in vzpostavitev svojega režima uporablja vojsko devetih psov. Z njimi izžene svojega nasprotnika in straši druge živali. Postopoma iz animalizma ustvari totalitarizem in postane diktator. Debelinko - prašič, ki se bori proti Napoleonu. Predstavljal naj bi Leva Trockija, je čustven intelektualec in ima, za razliko od svojega nasprotnika, dobre namene. Pridobi si naklonjenost in glasove večine živali, toda izženejo ga Napoleonovi psi. Minimus - pesnik, ki piše pesmi o Napoleonu, predstavlja Stalinove občudovalce zunaj in znotraj ZSSR, npr. Maksim Gorki Stari major - zasnovan na Leninu in Marxu polni knjigo z navdihom. Je pozitiven lik, čeprav je trpel veliko manj od ostalih živali, ki ga spoštujejo zaradi njegove inteligence, starosti in izkušenosti. Orwell se je kot socialist strinjal z nekaterimi Marxovimi in Leninovimi načeli. Stari major alegorično prikazuje tudi moč govora s katero navdihne živali. Stari major tudi ni bil žrtev bivšega režima in predstavlja mlade generacije, ki so sovražile režim, v katerem pravzaprav nikoli niso živele. Cvilko - javni govornik, zasnovan na Vjačeslavu Mihajloviču Molotovu in ruskemu časopisu Pravda, obrača besede, da bi opravičil Napoleonova dejanja. Z njim je Orwell prikazal rabo političnega jezika, ki »po nepotrebnem otežujejo razumevanje, medejo in dizorientirajo poslušalce«. Če se kljub temu pojavijo nasprotne trditve, jih opomni, da se ob neupoštevanju pravil lahko vsak trenutek vrne gospod Jones. Če je kateri animirani film potrebno gledati kot prispodobo, je to zagotovo ta filma, za katerega sicer že pred projekcijo vemo, da je poln drugih pomenov. Zanimivo pa je, ker smo kot gledalci ravno zaradi tega toliko bolj pozorni na skoraj vse, kar v filmu vidimo, saj se nam slikovni kodi razpoznavajo kot mnoge zgodovinske reference.
režija: Joy Batchelor in John Halas leto: 1954, VB dolžina: 72 min jezik: angleški
Predstavitev in diskusija: Predstavitev in diskusija ob izidu prve številke časopisa Avtonomija
Četrtek, 5. november ob 19h
Avtonomija je nov časopis anarhističnega gibanja. Je hkrati njegov izraz in sredstvo njegovega organiziranja. Je izraz trdnega namena anarhistk in anarhistov, da tvorno sodelujemo v političnih bojih sedanjosti in prihodnosti. Avtonomija je plod kolektivne in samo-organizirane svobodne aktivnosti. Prva številka med drugim prinaša članke o uporu v Gorenju, spomladanskem študentskem gibanju na Hrvaškem, spomladanski antifa kampanji v domačih logih, analizo procesa, ki je pripeljal do vzpostavitve Federacije za anarhistično organiziranje in še precej drugega. Na predstavitvi bomo predstavili časopis na splošno, posebej pa bomo izpostavili članka: Upor v Gorenju, ki je poskus analize nedavnega upora delavk in delavcev Gorenja in Študentsi boji na Hrvaškem, ki analizira spomladanski upor hrvaških študent in študentov. Oboje iz anarhistične perspektive. Vabljeni!
Po diskusiji sledi spontana proslavitev rojstva novega časopisa ob posebej za to priložnost pripravljenih koktejl mešanicah. Vsi prihodki bodo šli v sklad za sodne stroške lokalne anarhistične skupine.
Filmski večer: Persepolis (v sklopu mesečnega filmskega cikla Filmi po animirano)
Sreda, 4. november ob 20h
V Cannesu nagrajeni avtobiografski animirani film Marjane Satrapi o odraščanju v represivni iranski družbi v obdobju med šahovim režimom in islamsko revolucijo. Zgodbo spremljamo od iskrivih pogledov osemletne Marži na sicer grenko-sladke dogodivščine, ki se začnejo z letom 1978. Film je narejen po Satrapijinem istoimenskem stripu.
Teheran leta 1978. Osemletna Marjane sanja o tem, da bo kot bodoča prerokinja rešila svet. Odrašča z naprednima staršema in ljubečo babico, v družbi katerih pozorno spremlja padec šahovega brutalnega režima. Ustanovitev nove Islamske republike napoveduje dobo »varuhov revolucije«, ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o revoluciji pa postajajo še močnejše. V vojni proti Iraku na mesto padajo bombe, začne se pomanjkanje, ljudje izginjajo, represija je vsak dan hujša. Marjane je vse bolj uporniška, zato jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih spozna povsem drugačno »revolucijo«: puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak okus življenja v tuji državi. »V Iran ne hodim več, saj vladavina prava tam ne obstaja, tako se človeku lahko zgodi karkoli. Vendar pa do države še zmeraj čutim globoke vezi, od geografije, načina izražanja, humorja … Velik del sebe sem bila primorana zatreti, saj ne moreš kar naprej drugim govoriti o svoji preteklosti.« (Marjane Satrapi)
režija: Marjane Satrapi, Vincent Paronnaud leto: 2007 dolžina: 95 min jezik: angleški podnapisi
Sreda, 4. november od 10h v A-infoshop Društvi Kult.co in Polituss vabita k sodelovanju pri projektu Človek človeku žival, ki se bo odvijal v Infoshopu in Klubu Gromka (Metelkova mesto). V celodnevnem dogajanu se bodo zvrstili različni dogodki z istim sporočilom: človekova nezaslišana dominacija nad živali kljub naši soodvisnosti.
"SI KURA? SI PRASEC?" 10.00, Infoshop
Na kreativno likovni delavnici se bomo s osredotočili na človekovo precepcijo živali in jo skušali kritično ovrednotiti s pomočjo ustvrajanja. Vabljeni k razosebljanju! Personaliziraj živali za spremembo!
"KUHARSKI ATALJE" 13.00, Infoshop
Ob 12.00 ste vabljeni na kuharsko delavnico na ustvarjanje kosila, kjer bodo živali gostje, ne pa tudi aktivne udeleženke.
"THE TALK" 19.00, Klub Gromka
Ob 19.00 bo sledila projekcija filma Človek slon ter debata o filmu.
"ZAKLJUČNA ZABAVA & ALL INCLUSIVE" 22.00, Klub Gromka
Vabljeni tudi na zaključek dneva v Klub Gromka s skupino All inclusive.
Za delavnici se zbirajo prijave, katerih število je omejeno. Prijavite se lahko na info@kultco.org. Vse delavnice so brezplačne.
Veganski kuharski večeri se nadaljujejo! Vsak drugi torek od 19.00 dalje. Prostovoljne ekipe pripravljajo raznoliko hrano; vse od predjedi, juh, solat, glavnih jedi, namazov in sladic. Vabljeni na okušanje veganske kuhinje, kjer poleg hrane serviramo spontane diskusije. Prispevki za večerje so dobrodošli, denar pa se porabil za poravnavo stroškov hrane. Če bi tudi sami radi kuhali ali pa se želite pridružiti kateri koli od obstoječih ekip nam pišite. Tokrat bomo okušali kuharske mojstrovine še ene od številnih ekip!
Zgodbe so lahko zapisane, se prenašajo od tovarišev do tovarišev po ustnem izročilu, lahko se jih snema, dokumentira preko fotogramov ali pa ovekoveči narisano. Vse to združuje animirani film in filmom takšne tehnike, z vsebino, ki nas zanima, bomo sledili v novembrskem filmskem ciklusu. Animirani film ima ta čar, da se lahko z njim izrazijo najbolj intuitivne, prenesene, subverzivne, simbolične in še kakšne ideje in se jih zapakira lahko pod napačno oznako »žanr za otroke«. Tako so v časih revolucij, vročih in hladnih vojn delovali mnogi studii animiranega filma po svetu in se izražali pod pretvezo »otročjega dela«. Narisano pravljico so preko semiotskih kodov premeteno podali še v drugačni luči. Nekateri so te družbeno-kritične podtone, torej te onstran tehnike, doumeli, in ta posebni multiumetniški filmski žanr izkoristili v prid ideološkim patentom ali pa ravno nasprotno kot upor zoper takšne politične realitete. To bomo skušali prikazati v tokratnih filmskih večerih in predstaviti animirane poglede na iransko revolucijo, atomsko bombardiranje Hiršime, na Orwellovo parafrazo komunističnega sistema na živalih s kmetije in na spomine izraelskega vojaka v napadu na palestinski begunski tabor v Libanonu, ki mu je 22 dni predsedoval Bachir Gamayel. Morda si bomo ogledali tudi nekaj izbranih kratkih animiranih filmov parol ideoloških skrajnih polov in še nekaj »home-made« aktivističnih animiranih filmov.
Persepolis, Marjane Satrapi, 2007, 96 min Animal Farm, Joy Batchelor in John Halas, 1954, 72 min Vals im Bashir (Valtz with Bachir), Ari Folman, 2008, 90 min Hadashi no Gen (Barefoot Gen), Mori Masaki, 1983, 83 min / kratki animirani filmi
![[A] Infoshop [program]](http://photos1.blogger.com/x/blogger2/7754/1096192473933397/1600/z/717860/gse_multipart13250.png)
