Program 16/03/08

Filmski večer:
Črni panterji

Sreda, 26. marec 2008, ob 20h


V novi epizodi serije filmov o 60-ih letih (osredotočeno na temo 1968 - glej spodaj) bomo predvajali dokumentarni film:


Black Panthers, 1968, 47 min

Režija: Agnès Varda skupaj z Black Panthers, angleški, brez podnapisov

Film Agnès Varda prikazuje nekaj postaj na boju za osvoboditev enega od voditeljev BPP Huey P. Newtona, ki je bil v zaporu, ker naj bi ubil policista. Posnetki javnih shodov, intervjujev in drugega dajejo vpogled v teorijo in prakso črnske politične stranke, ki je zavračala črnski nacionalizem in je vprašanje lastne emancipacijo vezala na emancipacijo vseh ter namesto slogana »Black Power« izbrala »Power to the people«. Film Black Panthers je prispevek k skriti in sistematično zamolčevani zgodovini, katere razumevanje je pogoj, da lahko karkoli sploh razumemo o stanju stvari danes.


O BLACK PANTHER PARTY

V pogojih vsakodnevne izkušnje rasizma in razrednega izkoriščanja se je v revnih getih ameriških mest se je leta 1966 rodila Black Panthers Party for Self-Defense (kasneje samo Black Panthers Party). Na preseku Marxove analize kapitalizma, različnih revolucionarnih izkušenj po svetu, Fanonove strategije boja za dekolonizacijo in vsakdanje realnosti življenja v getu je BPP osnovali revolucionarno gibanje za ukinitev obstoječenega družbenega reda.

BPP je bila razvpita zaradi odkritega javnega nošenja orožja, le malo poznana pa je bila denimo po tem, da je bila ena od glavnih oblik delovanja vsakodnevna priprava toplega zajtrka za otroke v getih. Za stranko, ki na splošno velja za prototip agresivne politike, je zanimivo, da sta bila med glavnimi principi njenega delovanja legalizem, samo-organizirani skupnostni socialni programi ter razgradnja odnosov izkoriščanja in podrejanja ne samo tistih, ki temeljijo na razredni osnovi ali na osnovi barve kože, temveč tudi tistih, ki izhajajo iz spolne delitve. Poleg seveda legitimne samo-obrambe pred policijskim teroriziranjem črnskih skupnosti in aktivistov.

V nekaj letih je BPP skozi sistematično grajenje socialnih programov, teoretsko in praktično izobraževanje svoji članov in podpornikov ter z vse večjo javno prisotnostjo postala realno izjemno močna poltična sila v ameriških mestih. Ni čudno, da je bila zato ravno BPP kot nosilci resnično revolucionarne agende (njihova revolucija ni bila black- only, temveč je bila za vse) glavna tarča FBIjevega programa za razbitje revolucionarnih levičarskih gibanj, znanega pod imenom COINTELPRO, ki je v dobršni meri uspel. Veliko črnih panterjev je končalo pod streli policijskih agentov v zaporih ali v izgnanstvu, raznorazna gibanja za emancipacijo temnopoltih (in drugih) pa so čedalje bolj postajala integrirana v obstoječi red.


O SERIJI FILMOV NA TEMO '68

Leto 1968 se je zgodilo. Bilo je sestavljeno iz živega delovanja mnogih; iz drobnih premikov perspektive z velikimi učinki in iz velikih besedičenj bez pomena; iz majhnih dejanj ločenih posameznikov in skupin ter iz kolektivnih izbruhov utopičnega; iz teorij, ki so dejavno razpirale polje možnega in iz tistih, ki so hkrati že kodirale nove podrejenosti; iz spopada tistih, ki so želeli nadaljevanje sveta, kakršen je bil in tistih, ki so se ga odločili zavrniti.

Burno zgodovino tistih dni si bomo skušali približati skozi nekaj primerkov iz zaklada filmskega pogleda. Filmov si ne bomo ogledali zato, da se bi navduševali nad razburjenji nekih drugih davno minulih časov, temveč zato, ker nam lahko pomagajo razumeti, kaj se je takrat pravzaprav dogajalo, saj kot opozarja eden od akterjev: “(…) nič ni bilo tako prekrito z naročenimi lažmi kot dogodki maja 1968”. Če nam bo kakšno spoznanje pomagalo pri naših skupnih naporih v sedanjosti, toliko bolje.

Serijo otvarjamo z globalnim popotovanjem po bojiščih tistega, kar so v desetletju po letu ’68 imenovali 3. svetovna vojna. Čez en teden nadaljujemo z izletom v pozabljeno in zamolčano zgodovino ZDA, ko je v stranko organizirano gibanje Črnih panterjev zasedalo prvo mesto na seznamu CIA med nevarnostmi, ki so pretile ameriškemu družbenemu redu. Ta nevarnost je bila celo tako velika, da so črne panterje morali kar postreliti. Del tega, kakšen je bil značaj te grožnje, bomo morda videli na platnu. Kako se bo serija nadaljevala, je zaenkrat še odprto, a kmalu bo znanega več.


Vabljeni!

Program 18/03/08

Predstavitev in diskusija:
NO G8 Japan!

Torek, 18. marec 2008, ob 20h


Vodje držav, ki monopolizirajo dve tretjini zemeljskega bogastva, se bodo julija 2008 srečali pri jezeru Toya v Hokaidu na Japonskem. Tako imenovani vrh G8 predstavlja globalnega vladarja, ki vztrajno uveljavlja neo-liberalne reforme in istočasno razširja revščino, nasilje, sovraštvo, segregacijo in uničevanje okolja po vsem svetu. Tega mu več ne moremo dopustiti.

Mreža anti-avtoritarnežev in anarhistov NO! G8 Action se je vzpostavila maja 2007, malo pred vrhom G8 v Rostocku, kjer se je učila od evropskih protestov proti G8. Sedaj pa se pripravljamo, da bi udarec iz Japonske in Južne Azije postavili na oder globalnega proti-kapitalističnega boja.

Info-tour predstavitev se v veliki meri dotakne perečih problemov Japonske in Južne Azije, kot so militarizacija, neoliberalne reforme, prosta trgovina, družba nadzora, okolje in manjšine, hkrati pa problematizira skupne točke upora ljudi po vsem svetu.






Info-tour NO! G8 ACTION predstavitev vsebuje:

(1)General problems about the G8 (circa 20 minutes):
Analyses of what the G8 is, including the reason why it increasingly uses environmental slogans. We also show a few pieces of footage from past G8 protests.

(2)Japan's status in the global governance (25 minutes):
It sheds light on the history of Japanese imperialism and its persistent ambition to control Asia by spreading neo-liberal policies and trade agreements. TodayAfs highly commodified and controlled social space shall be scrutinized as well. We show a few segments showing the situations of contemporary Japanese lives.

(3)About No! G8 Action and its coalition building (20 minutes):
This section is about the goal of No! G8 Action and its effort of coalition-building: G8 Action Network, which connects various types of radical groups and coordinates with certain NGOs for certain projects. It includes screening of contemporary Japanese street actions.

(4)About cultural and intellectual projects (5 minutes):
We talk about the events aside from the protests: political and intellectual conferences as well as cultural events such as film festival and music concerts.

(5)Action Plans (20 minutes):
This section focuses on the actions: their themes and the schedule.

(6)Facilities for foreign visitors (10 minutes):
We talk about various facilities to be used by foreign visitors and gatherings of everybody who participates in Tokyo and Hokkaido.

(7)Japanese police behavior and Immigration situations (10 minutes):
We try to explain what we expect and what might happen on these subjects.

(8) Call for action (5 minutes):
Statement from No! G8 Action to invite you to Lake Toya and international solidarity action.

(9)Q&A and public discussion (30 minutes)

-------
Več o mobilizaciji proti G8 na Japonskem najdeš na:
NO G8 JAPAN!

Zadnje akcije proti G8:
Še enkrat odločno proti kapitalizmu in G8

Program 12/03/08

Filmski večer:
Podobe 3. svetovne vojne

Sreda, 12. marec 2008, ob 20h


Na rednem sredinem filmskem večeru, bomo v Infoshopu predvajali naslednji film:

Le Fond de l'air est rouge
(podobe 3. svetovne vojne 1967-1977)
Režiser: Chris Marker
Dolžina: 188’
Leto nastanka: 1977

Film je sestavljen iz dveh delov:

Del 1: Krhke roke
1. Od Vietnama do Che-jeve smrti
2. Maj 1968 in vse to

Del 2: Odrezane roke
1. Od praške pomladi do skupnega programa francoske vlade
2. Od Čila do - do česa?


Režiser o filmu:

"Nekateri mislijo, da bo tretjo svetovno vojno sprožila jedrska konica. Zame je to način, na katerega se bo končala. V vmesnem času se izjemno zapletena igra razvija naprej - igra, katere dekodiranje bo zgodovinarjem prihodnosti – če bodo ti še obstajali – povzročalo velike težave.

Čudna igra. Z razvojem spopada se pravila menjajo. Rivalstvo med supersilami se za začetek ne preoblikuje zgolj v sveto zavezništvo bogatih proti revnim, temveč tudi v selektivno so-uničenje revolucionarnih sil, kjerkoli bi bombe lahko ogrozile nahajališča naravnih virov. Prav tako pa tudi v manipulacijo teh sil za zasledovanje ciljev, ki niso njihovi.

V zadnjih desetih letih so nekatere skupine ljudi (pogosto bolj instinktivne kot organizirane) poizkušale same igrati igro – čeprav so pri tem razmetale figure. Kjerkoli so poizkusile, jim je spodletelo. Njihov obstoj je kljub temu bil tisto, kar je najbolj korenito transformiralo politiko našega časa. Ta film namerava pokazati nekaj korakov te transformacije." (Chris Marker)


Drugi o filmu:

“Predmet filma je, kako se je “univerzalen standard civilizacije” iz petdesetih v šestdesetih začel sesedati. Vojna v Vietnamu – v “naciji na sečišču svetovnih kontradikcij” je bila prelomna točka in Marker učinkovito pokaže njen učinek. Nadaljuje s prikazom mnogih bojev med policijo in civilisti širom Evrope; revolucije znotraj revolucije v Aziji, Južni Ameriki in Češkoslovaški; prostora med policijo in sindikalnimi redarji, v katerega je francoska levica vdrla maja ’68; umorov princov (Che Guevara) in odstavitev kraljev (Richard Nixon); in tistih mačk režalk, ponavadi znanih kot politikov, ki ne zmorejo razložiti, zakaj se tisto, kar je bilo v zraku ni nikoli materializiralo na tleh.” (Pacific Film Archives)

“Le Fond de l'air est rouge je torej posvečen novi levici, ki pa jo razume kot serijo vprašanj, postavljenih s strani navadnih delavcev, ljudskih gibanj, študentov in gverilcev uradnemu komunizmu. Kot kmalu po začetku filma slišimo v offu, je bila ideja Rudija Dutschkeja, da “moramo revolucionirati revolucionarje” “ključna fraza političnih šestdesetih”. Tako so Fidel in Che in Régis Debray in Črni Panterji in Daniel Cohn-Bendit in Dubček in Mao in Allende (in, čisto na koncu filma, žensko gibanje) vsi videni kot alternative skleroznemu sovjetskemu komunizmu, nesposobnem prave de-stalinizacije. Medtem uradni glasovi francoskega komunizma dvomijo v disciplino tistih, ki na ulicah pojejo o Ho-ju in Che-ju in en rez kasneje nas pripelje do konfrontacije pred tovarniškimi vrati med skupino trockističnih aktivistov in komunističnih delavcev, za katere je vsak, ki ni lojalen partiji fašist in/ali provokator. Ta ideja revolucije znotraj revolucije je nepozabno vizualizirana v panoramskem posnetku demonstracij, kjer policija drži svojo linijo, sindikalni aktivisti pa svojo; v prostor med tema “dvema idejama reda” planejo mladi, študenti, enragés, anarhisti.” (Michael Walsh)

Program 05/03/08

Srečanje, diskusija in filmski večer:
"Mi smo vsepovsod!"

Sreda, 5. marec 2008, ob 20h


V sklopu PGA exyu infoturneje, bomo v Infoshopu gostili aktiviste, ki v teh dneh potujejo po področju bivše Jugoslavije. Namen njihove poti je srečevanje z aktivisti v posameznih krajih, diskusija o morebitnem sodelovanju na področju balkana in najava vseevropske konference People's global action, ki bo avgusta potekala v Solunu.

Gostje bodo predstavili dosedanje delo globalne aktivistične mreže PGA, poročali o dogajanju na balkanu in nas povabili na konferenco v Solun. Namen turneje je - poleg promocije PGA konference - tudi povezovanje kolektivov, posameznic in posameznikov v decentralizirano aktivistično mrežo na balkanu.

Predstavili nam bodo tudi nekatere video zapise akcij PGA ter aktualne kampanje aktivistov na balkanu, kot npr. priprave in načrte za proti-NATO vrh v Bukarešti. Želijo si slišati tudi naše izkušnje, ideje ter predloge ter z nami vzpostaviti dolgoročni stik in sodelovanje.


Vabljeni!

-----
Več o mreži in aktivnostih PGA najdeš na:
europe.pgaconference.org

Preberite pozivni tekst, ki so ga spisali organizatorji turneje s klikom na letak:

Program 05/03/08

Fotografska razstava:
Politični grafiti na Slovenskem

Sreda, 5. marec 2008, ob 19h


Vabljeni na otvoritev fotografske razstave, ki zaobsega pomembnejše in bolj opažene sodobne politične grafite pri nas. Otvoritev bo potekala v sredo, 5. marca ob 19h in bo uvod v diskusijo o povezovanju aktivistov na balkanu.


Politični grafiti na Slovenskem

Politični in ideološki grafiti so se tudi v Sloveniji izkazali kot pomemben pokazatelj drugačnega mnenja, kot medij alternativnega, neformalnega, neinstitucionalnega izražanja in kot dobrodošlo dopolnilo mainstream medijem ter solidna protiutež poplavi reklamnih oglasov. Na vsakem koraku nas s svojimi vsebinami opominjajo na raznolike probleme in napake, odpirajo nova vprašanja in komentirajo aktualne dogodke. Kot produkt nekega prostora in časa so znanilec alternativnega mnenja, ki ga večina tako zelo rada prezira.

Skrajni čas je že, da se politične grafite tudi širše začne obravnavati kot pomemben in nepogrešljiv medij vsake urbane džungle!


Razstava bo v Infoshopu na ogled do nadaljnjega (v času uradnih ur in ob drugem programu).