Program 30/01/08

Diskusija:
Situacionistična Internacionala

Sreda, 30. januar 2008, ob 20h


Vabljeni na diskusijo o nekaterih konstruktivnih vidikih Situacionistične Internacionale (1957-72). Govora ne bo o nič posebnem, zgolj o revolucionarni preobrazbi sveta kot ga poznamo. Seveda pa bo prostora tudi za mite, anekdote, teorijo, škandale, zablode in druge trivialije (po akcijski ceni). Vlogo moderatorja bo spočetka samovoljno prevzel Andrej Pavlišič, vse kasnejše razporeditve pa so stvar dogovora, želja in interesa sodelujočih.

Večer bomo morda otvorili s projekcijo filma Sur le passage de quelques personnes à travers une assez courte unité de temps (O prehodu nekaj ljudi skozi dokaj kratko enoto časa; scenarij in režija: Guy Debord, 19’, 1959). Po njej bo prav mogoče sledila ne najbolj dolgočasna diskusija, v kateri bomo skušali ugotoviti ali ima naše druženje kakšen pomen in kakšen bi ta lahko bil. Zaenkrat kakšnih bolj radikalnih in kreativnih potez na kraju samem ne napovedujemo, a če do njih vendarle pride, ne bomo imeli prav nič proti.

Vabljeni!

»Toda teorije so narejene zgolj zato, da umrejo v vojni časa. Kot vojaške enote morajo biti poslane v bitko ob pravem trenutku; ne glede na njihove odlike ali nezadostnosti jih je možno uporabiti zgolj, če so pri roki, ko se jih potrebuje. Morajo biti zamenjane, ker vedno znova postanjajo zastarele – zaradi odločilnih zmag precej bolj kot zaradi delnih porazov.«

----------------------------------------------------------------------------------

O Situacionistični Internacionali:

Situacionistična Internacionala [SI] je bila radikalna združba – ena med mnogimi v zgodovini bojev -, ki si je med leti 1957 in 1972 za svoj projekt izbrala pripravo pogojev za vznik novega revolucionarnega gibanja in revolucionarno uničenje obstoječega družbenega reda.

Njen prispevek k postajanju revolucionarnega gibanja v pogojih moderne potrošniške družbe so zaznamovali delovanje zunaj akademije in medijskih luči, plodni odnosi z nevarnimi razredi, iskrena ljubezen do destrukcije in strateško mišljenje. SI je sodelovala pri pripravi terena, na katerem se je v šestdesetih letih odvijal revolucionarni spopad in ga odločilno zaznamovala. S porazom revolucije se je tudi SI razpustila.

SI je bila rezultat kreativnega srečanja radikalnih tokov v umetnosti in marksizmu z izkušnjo vsakdanjega življenja v pogojih množične potrošniške družbe in odsotnosti realno obstoječih revolucionarnih projektov. Tako po vsebini kot po formi je bilo to srečanje izostritev in nadgradnja zgodnejših zgodovinskih gibanj v omenjenih poljih, a s tem, da je preseglo okvire posameznih specializacij. Singularni značaj SI je v edinstveni celoti, ki jo je iz teh posameznih že prej obstoječih elemetnov spletla: SI je delala umetnost, a ni bila umetniška formacija; SI je producirala teorijo, a ni bila del akademskega sveta; SI je bila udeležena v političnih bojih, a okoli sebe ni zbirala množice podpornikov; SI je znala ceniti provokacije in škandale, a zgolj, v kolikor so bili teoretsko dobro podprti. Teorija, umetnost, politika so za SI izhajali iz vsakodnevnega življenja in se vanj vračali. Ni je mogoče reducirati na nobenega od posameznih vidikov, ne da bi pri tem izgubili to, kar je SI kot celota bila. Hkrati pa tudi njenih posameznih vidikov ne gre podcenjevati na način, da bi katerega od njih proglasili za nepomembnega ali manj pomembnega. Vsak od njih je namreč zanjo konstitutiven in neposredno povezan z vsemi ostalimi.

Situacionističen projekt – poleg mnogih drugih - še danes zmore napajati konstruktivne razmisleke in prakse vsakdanjega življenja, vpete v globalni boj proti razčlovečenju in za življenje, ki je vredno, da se ga živi. Zato je vreden, da se o njem še danes govori. Ne, ker bi želeli počastiti spomin na neko zgodovinsko gibanje in se mu priklonili, temveč zgolj zato, ker imamo mi danes interes po kolektivni osvoboditvi od spon zatiranja in bi nam učinkovita orodja lahko prav prišla. Tukaj in zdaj.