Program - januar 2008

Program Infoshopa v januarju 2008


Odpiralni čas Infoshopa ostaja nespremenjen, kar pomeni, da so vrata odprta vsak torek, sredo in petek od 18:00 do 21:00. Poleg uradnih ur, pa je Infoshop odprt tudi ob drugih priložnostih, ko v prostoru organiziramo program in/ali druge dejavnosti.

Tudi v januarju so srede namenjene filmskim večerom in različnim predavanjem ter diskusijam z zanimivimi gosti. Petki bodo v januarju namenjeni ciklu "indijskih večerov", na katerih bomo raziskovali zgodovino in sedanjost Indije, vsak ponedeljek pa že ustaljeno potekajo srečanja Avtonomne tribune.

Spodaj objavljamo okviren program za januar 2008.

----------------------------------------------------------------------------------

Sreda, 9. januar 2008, ob 20h:
Filmski večer: projekcija dokumentarca The New Rulers Of The World

Sreda, 16. januar 2008, ob 20h:
Srečanje in diskusija: Anarhizem in družbeni boji z gosti iz Italije. Proti sistemu, ki pelje v smeri družbenega in ekološkega propada, se povsod rojevajo boji ljudi proti militarizaciji in uničevanju okolja (hitri vlaki, plinovodi, zažigalnice, jedrski projekti). V teh spopadih je prispevek anarhistov sodelovanje in podpiranje teorije in prakse samoorganiziranja in direktne akcije, za radikalno transformacijo eksistence. O vsem tem se bomo pogovarjali z nekaterimi tovariši iz Italije.
[ Preberite več >> ]

Petek, 18. januar 2008, ob 20h:
Indijski večer: Zgodovina kot jo piše film ali kaj je zamolčal Bollywood - projekcija v 80-ih letih v Indiji prepovedanega filma BOMBAY: OUR CITY (Anand Patwardhan, Indija, 1985, 75'). Kratek uvod v indijsko zgodovino in film bo pripravila Marta Gregorčič.
[ Preberite več >> ]

Sreda, 23. januar 2008, ob 20h:
Predstavitev in diskusija: Vojaške baze, o katerih bo govoril poznavalec tega področja in srčen borec proti militarizmu Andrea Licata iz Italije.
[ Preberite več >> ]

Petek, 25. januar 2008, ob 20h:
Indijski večer: Kashmir: produkcija vmesnosti ali o sendviču med Indijo in Pakistanom - projekcija dokumentarnega filma WAITING… (Atul Gupta in Shabnam Ara, Indija, 2005, 39'). Kratek uvod v življenje muslimanskih vdov ter politiko izginjanja v Indiji ter v Latinski Ameriki bo prislikala Marta Gregorčič.
[ Preberite več >> ]

Sreda, 30. januar 2008, ob 20h:
Filmski večer: projekcija in diskusija o Situacionistični internacionali z Andrejem Pavlišičem.
[ Preberite več >> ]

----------------------------------------------------------------------------------

Vse informacije o programu in drugih dejavnostih Infoshopa lahko najdete na našem blogu, zato ga ne pozabite spremljati redno! Zgoraj objavljeni program bo s podrobnejšimi informacijami nadgrajen v dneh in tednih pred samim dogodkom, kot tudi, tukaj neomenjeni, dogodki, ki jih načrtujemo za prihodnje.

----------------------------------------------------------------------------------

Če želite prejemati obvestila Infoshopa na svoj e-mail naslov, nam ga sporočite na: a.infoshop@gmail.com

Program 30/01/08

Diskusija:
Situacionistična Internacionala

Sreda, 30. januar 2008, ob 20h


Vabljeni na diskusijo o nekaterih konstruktivnih vidikih Situacionistične Internacionale (1957-72). Govora ne bo o nič posebnem, zgolj o revolucionarni preobrazbi sveta kot ga poznamo. Seveda pa bo prostora tudi za mite, anekdote, teorijo, škandale, zablode in druge trivialije (po akcijski ceni). Vlogo moderatorja bo spočetka samovoljno prevzel Andrej Pavlišič, vse kasnejše razporeditve pa so stvar dogovora, želja in interesa sodelujočih.

Večer bomo morda otvorili s projekcijo filma Sur le passage de quelques personnes à travers une assez courte unité de temps (O prehodu nekaj ljudi skozi dokaj kratko enoto časa; scenarij in režija: Guy Debord, 19’, 1959). Po njej bo prav mogoče sledila ne najbolj dolgočasna diskusija, v kateri bomo skušali ugotoviti ali ima naše druženje kakšen pomen in kakšen bi ta lahko bil. Zaenkrat kakšnih bolj radikalnih in kreativnih potez na kraju samem ne napovedujemo, a če do njih vendarle pride, ne bomo imeli prav nič proti.

Vabljeni!

»Toda teorije so narejene zgolj zato, da umrejo v vojni časa. Kot vojaške enote morajo biti poslane v bitko ob pravem trenutku; ne glede na njihove odlike ali nezadostnosti jih je možno uporabiti zgolj, če so pri roki, ko se jih potrebuje. Morajo biti zamenjane, ker vedno znova postanjajo zastarele – zaradi odločilnih zmag precej bolj kot zaradi delnih porazov.«

----------------------------------------------------------------------------------

O Situacionistični Internacionali:

Situacionistična Internacionala [SI] je bila radikalna združba – ena med mnogimi v zgodovini bojev -, ki si je med leti 1957 in 1972 za svoj projekt izbrala pripravo pogojev za vznik novega revolucionarnega gibanja in revolucionarno uničenje obstoječega družbenega reda.

Njen prispevek k postajanju revolucionarnega gibanja v pogojih moderne potrošniške družbe so zaznamovali delovanje zunaj akademije in medijskih luči, plodni odnosi z nevarnimi razredi, iskrena ljubezen do destrukcije in strateško mišljenje. SI je sodelovala pri pripravi terena, na katerem se je v šestdesetih letih odvijal revolucionarni spopad in ga odločilno zaznamovala. S porazom revolucije se je tudi SI razpustila.

SI je bila rezultat kreativnega srečanja radikalnih tokov v umetnosti in marksizmu z izkušnjo vsakdanjega življenja v pogojih množične potrošniške družbe in odsotnosti realno obstoječih revolucionarnih projektov. Tako po vsebini kot po formi je bilo to srečanje izostritev in nadgradnja zgodnejših zgodovinskih gibanj v omenjenih poljih, a s tem, da je preseglo okvire posameznih specializacij. Singularni značaj SI je v edinstveni celoti, ki jo je iz teh posameznih že prej obstoječih elemetnov spletla: SI je delala umetnost, a ni bila umetniška formacija; SI je producirala teorijo, a ni bila del akademskega sveta; SI je bila udeležena v političnih bojih, a okoli sebe ni zbirala množice podpornikov; SI je znala ceniti provokacije in škandale, a zgolj, v kolikor so bili teoretsko dobro podprti. Teorija, umetnost, politika so za SI izhajali iz vsakodnevnega življenja in se vanj vračali. Ni je mogoče reducirati na nobenega od posameznih vidikov, ne da bi pri tem izgubili to, kar je SI kot celota bila. Hkrati pa tudi njenih posameznih vidikov ne gre podcenjevati na način, da bi katerega od njih proglasili za nepomembnega ali manj pomembnega. Vsak od njih je namreč zanjo konstitutiven in neposredno povezan z vsemi ostalimi.

Situacionističen projekt – poleg mnogih drugih - še danes zmore napajati konstruktivne razmisleke in prakse vsakdanjega življenja, vpete v globalni boj proti razčlovečenju in za življenje, ki je vredno, da se ga živi. Zato je vreden, da se o njem še danes govori. Ne, ker bi želeli počastiti spomin na neko zgodovinsko gibanje in se mu priklonili, temveč zgolj zato, ker imamo mi danes interes po kolektivni osvoboditvi od spon zatiranja in bi nam učinkovita orodja lahko prav prišla. Tukaj in zdaj.

Program 25/01/08

Indijski večer:
Kashmir: produkcija vmesnosti ali o sendviču med Indijo in Pakistanom

Petek, 25. januar 2008, ob 20h


Projekcija dokumentarnega filma WAITING… (Atul Gupta in Shabnam Ara, Indija, 2005, 39') in diskusija.

Kratek uvod v življenje muslimanskih vdov ter politiko izginjanja v Indiji bo prislikala Marta Gregorčič. Politiko izginjanja v Latinski Ameriki pa bomo premišljevali z Gašperjem Kraljem.

Zakaj ima Kashmir največ duševnih bolnikov na vsem svetu? Kdo, kdaj in zakaj je odpeljal moške iz Kashmira? Kdo so izginuli v Kashmirju, in kdo so izginuli v Argenitni, Gvatemali, Ruandi, Bosni? Kako lahko ženska v muslimanski državi pridobi status »delne-vdove« in kaj to pomeni za njeno družino, otroke, sorodnike...

Mimogrede: film komisija CBFC ni odobrila, ker naj ne bi »pravilno predstavil kompleksne in bridke situacije v Kashmirju« (pismo CBFC iz dne 13.12.05).

Program 23/01/08

Diskusija:
Vojaške baze permanentne vojne - NATO baza v Sloveniji in antimilitaristični boji

Sreda, 23. januar 2008, ob 20h


Z Andreo Licata, poznavalcem vojaških baz in njihovega uničujočega delovanja, bomo analizirali razloge zaradi katerih so danes vojaške baze, v kontekstu oboroževanja in militarizacije, v središču političnih diskusij v različnih krajih. Ti vojni projekti prinašajo smrt v najrevnejše dežele in uničujejo resurse planeta tudi z lokalnimi posledicami. Pogovarjali se bomo o družbenih bojih, ki so zmožni zaustaviti te ofenzivne strukture in o civilnih alternativah, ki jih imamo na razpolago. Načeli bomo pogovor o projektu izgradnje NATO baze v Sloveniji, ki nastaja ob molku medijev in z vpletenostjo oblasti tudi iz sosednje države.

Andrea Licata že vrsto let proučuje velike težave, ki jih povzročajo vojaške baze ter njihove politične, ekološke in ekonomske vplive. Posebej se je posvečal civilnim alternativam vojaškim bazam, o čemer predava v različnih krajih, v podporo bojem gibanja proti tem vojaškim strukturam.


Predstavitev in diskusija bosta v angleškem jeziku.

Program 18/01/08

Indijski večeri v Infoshopu:
Zgodovina kot jo piše film ali kaj je zamolčal Bollywood

Petek, 18. januar 2008, ob 20h


Z 18. januarjem začenjamo s ciklom indijskih večerov v Infoshopu. Na otvoritvenem večeru bomo predvajali dokumentarni film BOMBAY: OUR CITY, predvajanje katerega je bilo v osemdesetih letih v Indiji prepovedano.

Kratek uvod v indijsko zgodovino in film bo pripravila Marta Gregorčič.

»Bombay: Our City« (Anand Patwardhan, Indija, 1985, 75') številni filmski kritiki pogosto imenujejo za najboljši dokumentarni film. Leta 1985 ga je ustvaril takrat mlad režiser Anand Patwardhan, ki ga danes v Indiji imenujejo za najpomembnejšega zgodovinarja v državi, političnega kritika ter aktivista, saj je eden redkih, ki dokumentira realno življenje in preživljanje v Indiji. Leta 1986 je prejel dve indijski nagradi (za najboljši dokumentarni film ter za najboljšo ne-fikcijo), ter francosko nagrado Cinema du Reel. Vsi njegovi ostali politični dokumentarci, ki so bili predstavljeni na filmskih festivalih po svetu, so prejeli številne nagrade.

Program 17/01/08

Diskusija:
Vsebine uporov in alternativnih političnih praks v Latinski Ameriki

Četrtek, 17. januar 2008, ob 19h


Prevladujoči mediji nam vse redkeje predstavijo politiko in življenje v državah tako imenovanega tretjega sveta, kamor uvrščajo tudi Latinsko Ameriko. Najpogosteje zasledimo novice o (naravnih) nesrečah, volitvah ter novih predsednikih. Pregrevajo se artikulacije o diktaturah in populizmih, ničesar pa ne izvemo o ljudstvih, skupnostih, družbenih skupinah in kolektivitetah, ki se že desetletja upirajo, ter o specifičnem zgodovinskem, političnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem kontekstu držav.

Latinska Amerika je zgodovinsko večkrat postregla z najdragocenejšim bogastvom, ki ga lahko ustvarijo zatirane družbe in skupnosti, tako v kolonialnem in imperialnem obdobju kot kasneje pri izidu hladne vojne na El Salvadorju. Kot vse kaže od tam prihajajo tudi najbolj množični in kreativni poskusi prehajanja in zavračanja sodobnega, planetarnega neoliberalizma. V času, kjer šteje zgolj kapital, medtem ko sta človekova integriteta in delo aktualna le dokler prispevata h gospodarski rasti, bi moralo biti poročanje o emancipatoričnih vsebinah, teorijah in praksah zato še toliko bolj občutljivo in dojemljivo za medijsko poročanje.

Dilemo o nestrokovnem poročanju o državah Latinske Amerike je v novi izdaji Medijske preže (št. 29-30, december 2007) prvič odprla in analizirala Marta Gregorčič. Analiza je postregla s kritiko poročanja Simona Tecca za Dnevnik. Na njeno kritiko sta se v Dnevniku 9. 1. 2008 odzvala kolumnista Vlado Miheljak in Franco Juri. Njun odziv je veliko očital tako avtorici kritike kot Medijski preži. Namesto klasičnih replik v rubriki pisma bralcev smo se odločili pripraviti vsebinsko diskusijo, ki bi presegla prevladujoče poročanje o Latinski Ameriki. Skupaj s Simonom Teccom in urednikom Miranom Lesjakom smo oba kolumnista, ki sta se odzvala na prispevek v Medijski preži, osebno povabili na diskusijo z namenom, da končno vsebinsko spregovorimo o zamolčanih potencialih, ki prihajajo iz Latinske Amerike.

Na vabilo se je pozitivno odzval zgolj Juri, ki pa se zaradi službenih obveznosti dogodka ne bo uspel udeležiti. Tecco je sodelovanje na diskusiji zavrnil, Miheljak in Lesjak pa se nista odzvala. Diskusijo bomo kljub temu pripravili, saj se v Sloveniji kot drugod po Evropi prav v naslednjih tednih obetajo protesti in stavke delavk in delavcev. Diskusija o Latinski Ameriki je zato lahko produktivna tako za medije kot za vse druge, ki preizprašujejo ali preizprašujemo aktualne politike in strategije v državi ali širše.

Kako so kmetje, delavci, staroselci, intelektualci, študentje idr. uspeli vzpostaviti vrsto avtonomnih in samozadostnih skupnosti, rekuperati zemljo, tovarne, dostojanstvo, delo in življenje? Kako se borijo proti zatiranju, nasilju, genocidom idr. oblikam podrejanja in mučenja s strani domačih in tujih gospodarskih ter vojaških elit? Kako so uspeli v času privatizacije univerz in vednosti, vzpostaviti avtonomne in alternativne univerze, inštitute, rekuperirati bogastvo radikalne pedagogike, teologije osvoboditve, ljudsko izobraževanje? Kako so ustvarili avtonomne, piratske, skupnostne radie in televizije ter druge alternativne, neodvisne tiskane in internetne medije? Kako so odgovorili na degradacijo biodiverzitete ter prekomerno izrabo naravnih danosti? Kako so uveljavili svoje denarne valute ter odprli kooperative ter verižne pravične trgovine brez participacije na neoliberalnem trgu? Kako so organizirali zdravstvo, ko ga je država prenehala financirati? Kako spoznati kreativne upore proti neoliberalnim (vojnim) žariščem, neokolonialne politike EU in ZDA ter transatlantskih korporacij do držav Latinske Amerike? Kako poiskati vsebino teorije in prakse, ki je ohrabrila ljudstva Latinske Amerike proti novodobnim politikam, s katerimi se soočamo tako v Sloveniji kot drugod po svetu?

O tem bogastvu zamolčanih vendar aktualnih vsebin iz Latinske Amerike bomo spregovorili z raziskovalci, ki že vrsto let delujejo s kmeti, delavci, intelektualci, zdravniki, kolektivi, kooperativami idr. skupinami v Argentini, Braziliji, Gvatemali, Mehiki, Nikaragvi, El Salvadorju, Hondurasu idr.

Na diskusiji bodo sodelovali Mitja Svete (sociolog in zgodovinar ter podiplomski študent varstvoslovja na Univerzi v Ljubljani), dr. Gašper Kralj (antropolog), Maja Mihelič (študentka politologije), dr. Marta Gregorčič (sociologinja, FDV), Luka Hrovat (dipl. politolog), Matej Zonta (dipl. pravnik), dr. Darij Zadnikar (filozof, Pedagoška fakulteta).

Diskusijo bodo obogatila gradiva ter druga avtonomna produkcija domačih in tujih družboslovcev, medijev ter gibanj:
- slikovni in video material iz terena;
- izdelki iz kooperativ ter drugih avtonomnih organizacij, ki so jih ustvarili upornice in uporniki v Latinski Ameriki (v Hondurasu, El Salvadorju, Argentini, Mehiki ter Gvatemali);
- diskusiji bo sledila projekcija dokumentarnih filmov avtonomne produkcije.

Za gostoljubje bosta poskrbela zapatistična kava iz Chiapasa ter čaj mate iz Argentine.

Vljudno vabljeni!

Program 16/01/08

Srečanje in diskusija:
Anarhizem in družbeni boji

Sreda, 16. januar 2008, ob 20h


Proti sistemu, ki pelje v smeri družbenega in ekološkega propada, se povsod rojevajo boji ljudi proti militarizaciji in uničevanju okolja (hitri vlaki, plinovodi, zažigalnice, jedrski projekti). V teh spopadih je prispevek anarhistov sodelovanje in podpiranje teorije in prakse samoorganiziranja in direktne akcije, za radikalno transformacijo eksistence.

O vlogi, ki jo igra anarhizem danes v različnih družbenih gibanjih ter o potencialu, ki ga nosi s seboj, se bomo pogovarjali z gosti iz Italije.